Mit o dražjih pasivnih hišah

Argument, ki pasivne hiše označuje, kot “dražje”, ima že zdavnaj mitološki status. Pri tem pa trditev ne moremo označiti kot zmotno, niti kot resnično.

Osnovni problem je že nenatančna formulacija, ki ji lahko takoj oporekamo z “dražje kot kaj? Dražje kot predpisan minimalni standard (PURES), ali dražje kot nizko-energijska, t.i. 3 litrska hiša? Dražja v katerem časovnem obdobju? Dražja do vselitve ali s slednimi stroški v 10, 20 ali 30 letih obratovanja? Dražja v gradbenih stroških ali v stroških financiranja?

Na pogosto zastavljeno vprašanje, koliko so pasivne hiše dražje, posledično, tako v hipu, sploh ne moremo odgovoriti.

Gotovo je le eno: Pasivna hiša je zmeraj ugodnejša od tega v kar nas kritiki želijo prepričati in običajno se višji vložek povrne prej, kot smo pričakovali. Potrjuje se, da se doplačila za pasivno hišo v primerjavi z navadno gradnjo, vse bolj manjšajo in da jih z optimalnim načrtovanjem lahko minimiziramo.

In najkasneje v starosti, nam bo pasivna hiša delovala kot priboljšek k pokojnini!