Poraba energije za ogrevanje - meritve potrjujejo pričakovanja v praksi

Za pasivne hiše obstajajo dolgoletne izkušnje z merjenjem rezultatov in s statističnim zajemanjem realne porabe energije. Le na podlagi znanstveno pridobljenih rezultatov, je moč soditi o zanesljivosti koncepta gradnje pasivnih hiš. 

Med primerljivo grajenimi hišami, imamo pri vseh gradbenih standardih (energetsko potratne, nizko-energijske, pasivne, skoraj nič-energijske, itd...) opazne razlike v porabi energije, ki jih pripisujemo uporabniškem vedenju. Odstopanja do +/- 50% od povprečja predstavlja pričakovano, normalno porazdelitev.

Najpomembnejši vzrok za takšno porazdelitev nastane (časovno enake meritve), zaradi različnih temperatur v prostorih. Poraba energije se zato mora meriti v večjem številu enako grajenih hiš, predvsem z namenom prepoznati vpliv različnih uporabniških navad in primerjave kakovosti stavb.

Izmerjen rezultat ene stavbe zato ni merodajen. Spodnja grafika prikazuje preglednico meritev v 41 nizko-energijskih in v skupaj 106 pasivnih hišah v Nemčiji.

Primerjava izmerjenih rezultatov v naseljih jasno pokaže dejansko, izrazito razliko porabe ogrevalne energije med nizko-energijskimi in pasivnimi hišami.

Rezultati meritev se zelo dobro skladajo s predhodnimi izračuni energetskih potreb, izdelanimi s programom za energetsko bilanciranje stavb PHPP.

Program je odlično pomagalo pri določanju srednje porabe toplotne energije v fazi načrtovanja stavbe. To velja za novogradnje, kot za energetske sanacije stavb. Razlike med načrtovanim in dejanskim stanjem, t.i. "Performance gap", pri standardu pasivnih hiš, tako ni potrjen.

 

Široka uporabnost

V naslednji grafiki so predstavljeni rezultati, pridobljeni z meritvami v več kot 1.800 novih stanovanjskih enot, grajenimi po zahtevah koncepta za gradnjo pasivnih hiš in v cca. 170 stanovanj, ki so bila obnovljena s komponentami za pasivne hiše. Meritve potrjujejo, da koncept pasivnih hiš dokazljivo in ponovljivo vodi k visokim prihrankom ogrevalne energije. Prihranki so v primerjavi z obstoječimi stavbami 90 odstotni in v primerjavi z zakonsko določenimi zahtevami po energetsko varčne gradnje (pri nas PURES), še vedno okrog 80 odstotni. Prihranki so statistično signifikantno in empirično dokazani in v velikem številu stavb potrjeni.

Pri energetskih sanacijah stavb, se prav tako kot pri novogradnjah, uspešno vgrajujejo komponente za pasivne hiše. Analiza izmerjenih rezultatov je pokazala, da se z uporabo EnerPHit standarda (standard za energetsko sanacijo po pravilih koncepta za gradnjo pasivnih hiš), zanesljivo dosega visoke prihranke.

 

Zaključne ugotovitve

  • Posamezni ukrepi (toplotna izolacija, 3-slojna zasteklitev, zrakotesnost in rekuperacija toplote) so učinkoviti!

  • Računski postopki orodja PHPP in uporabljeni robni pogoji, se potrjujejo v praksi. Odstopanja med računsko bilanco in dejansko izmerjenimi rezultati so zelo majhni. Pogosta razlika med pričakovanim in dejanskim rezultatom, t.i. "Performance gap", se pri pasivnih hišah ne dogaja.

  • Dodatne toplotne izgube na račun visokih ventilacijskih izgub (odprta okna), nimajo po predloženih statistikah pomemben vpliv na porabo toplotne energije.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Please reload

Prihodnje objave

I'm busy working on my blog posts. Watch this space!

Please reload

Zadnje objave
Please reload

Išči po Tagih 
Please reload